Standardi pasivne hiše

Ime pasivna hiša ne pomeni da take hiše ni potrebno dodatno ogrevati, temveč izhaja iz dejstva, da tako grajena hiša optimalno izkorišča in ohranja toplotno energijo, kot jo nudijo sonce in drugi notranji viri. Poimenovanje in standard pasivne hiše je že v 90-ih letih postavil njen utemeljitelj dr. Wolfgang Feist iz inštituta Passivhaus, iz Darmstadta v Nemčiji. Na inštitutu so uvedli sistem certificiranja, ki opredeljuje standarde in nadzor nad izvedbo gradnje pasivne hiše. Med osnovne standarde je potrebno omeniti  zrakotesnost, ki se preverja s posebnim testom zrakotesnosti, ključnega pomena je tudi konstrukcija zunanjih zidov, ki mora biti izvedena brez toplotnih mostov. Potrebno je upoštevati tudi arhitekturne zakonitosti, orientiranost hiše, obvezna je debela plast toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe, vgraditi je potrebno okna s trojno zasteklitvijo in navsezadnje je potrebna ogrevalna tehnika, ki izkorišča obnovljive vire energije. Strokovnjaki menijo, da pasivne hiše v nasprotju z ekološko gradnjo ne poudarjajo dovolj uporabe naravnih materialov, kot so les in opeka za konstrukcije in izolacij iz lesnih vlake, celuloze in ovčje in mineralne volne. So pa prepričani, da so lahko pasivne hiše narejene tudi iz povsem naravnih oz. ekološko neoporečnih materialov. Pasivna hiša je načrtovana tako, da za svoje obratovanje porabi zelo malo energije. Uveljavljena je mednarodna vrednost, da takšna poraba ne sme presegati 15 kWh/m2 (=1,5 litra olja/m2) na leto za  potrebe ogrevanja. To majhno potrebno toploto za ogrevanje je mogoče dovesti pri manjših hišah z segrevanjem svežega zraka ki ga dovajamo s pomočjo nenadomestljivega prezračevalnega sistema, ki sočasno zagotavlja tudi vračanje toplote izrabljenega zraka. V primerjavi s klasično grajeno hišo porabi pasivna hiša približno 85-90% manj energije za ogrevanje. Omejena je tudi poraba električne energije, ki jo lahko porabi največ 18 kWh/m2a, raba skupne primarne energije pa ne sme preseči 120 kWh/m2 na leto. Pravilno načrtovane hiše praviloma ne potrebujejo aktivnega hlajenja na področju celinskega dela Slovenije razen na primorskem. V alpskem prostoru je bilo v zadnjih 25 letih zgrajenih že preko 40.000 pasivnih hiš, ki na leto porabijo manj kot 15 kWh/m²a  za ogrevanje. To za 150 m² veliko hišo predstavlja strošek, ki v ogrevalni sezoni ni višji od 100-200 € na leto. Večina investitorjev se ob izrazu pasivna hiša ustraši zahtevnosti načrtovanja, drage izvedbe ali pa neznanega področja sodobne gradnje. Zahtevnost gradnje ob pravi strokovni pomoči ni nič posebnega, stroškovno pa razlika v izvedbi klasično izolirane hiše oziroma v izvedbi pasivne hiše ne predstavlja več kot 3 do 10 odstotkov vrednosti investicije, s tem, da lahko to razliko pokrijemo z pridobitvijo nepovratnih sredstev, ki jih nudi država preko Eko sklada izključno za namen spodbujanja gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš.

Skoraj nič energijska hiša ali E4 hiša – po direktivi EU obvezna gradnja po letu 2020

Skoraj nič energijska hiša je nadgradnja pasivne oziroma solarne pasivne hiše. Tako imenujemo hišo, ki v letnem povprečju porabi le toliko energijo, kot jo je sama sposobna proizvesti iz obnovljivih virov energije iz bližnjega okolja. To energijo praviloma pridobi s pomočjo so sončnih celic ali sprejemnikov sončne energije, biomase ali drugih virov obnovljive energije, ki jo hiša hrani v ustreznih hranilnikih ali javnem omrežju. Od javnega energetskega omrežja stavba ni neodvisna, saj presežek energije praviloma odda v javno omrežje, ko pa jo proizvede manj,  pa jo spet črpa iz javnega energetskega omrežja.

Plus energijska hiša

To je hiša, ki pridobiva vso potrebno energijo iz sončne ali vetrne energije. Električno energijo pridobi s pomočjo sprejemnikov sončne energije,  sončnih celic in vetrnih turbin, in sicer v večjem obsegu kot jo potrebuje za lastno delovanje oz. ustvarja presežek. Presežek energije oddaja v javno omrežje.

Če povzamemo, v javnosti se pojavljajo sorodni izrazi za trajnostno grajene objekte, kot so zelena gradnja, pasivna gradnja, biohiša, E4 hiša, nizkoenergijska hiša in podobno. Vsem definicijam je skupno predvsem to, da stremijo k čim manjši rabi energije za potrebe razsvetljave, ogrevanja, hlajenja  in  učinkovitejšega  koriščenju alternativnih virov obnovljive energije, ki pripomorejo k manjšem obremenjevanju okolja s škodljivimi emisijami.

Rezultat je pasivna ali skoraj nič energijska hiša

Zelena Gradnja d.o.o.

Štihova ulica 16
1000 Ljubljana

Davčna št.: SI28332806
Matična št.: 3746283000

Kontakt

tel: +386 (0)41 636 264

email: info@zelenagradnja.si
web: www.zelenagradnja.si

Prijava na e-novice

podolgovat_logo-za-sivo-ozadje

Sledite nam

© 2018, Zelena gradnja d.o.o. | Pogoji uporabe | O nas