Postopek gradnje pasivne ali skoraj nič-energijske hiše

Kaj je potrebno upoštevati pri gradnji hiš, katerih poraba energije je minimalna?

Odločitev za gradnjo skoraj nič-energijske hiše je potrebno sprejeti že v zgodnji fazi priprave idejnega projekta. Postopek gradnje klasične hiše se namreč precej razlikuje od gradnje skoraj ničenergijske hiše. Na kaj  vse moramo biti pozorni, če se odločimo za tak način gradnje?

Toplotni ovoj in toplotni dobitki sončnega sevanja (in izkoriščanja sončnih žarkov)

Standardi za skoraj ničenergijske stavbe predvidevajo, da so energijsko učinkovite tiste stavbe, ki za potrebe ogrevanja porabijo manj kot 15 kWh/m2a. Ključno za doseganje pasivnega standarda je predvsem reševanje toplotnih mostov in ustrezne toplotne izolacije ter optimalnega izkoriščanja sončnega obsevanja skozi steklene površine, kar dosežemo s pravilno orientacijo stavbe v smeri juga in z namestitvijo ustreznih oken na južni oziroma vzhodni ali zahodni strani stavbe, na severu pa le izjemoma, (na primer samo v primeru »lepega« razgleda).

Temeljenje in nosilni zidovi

Gradnja vsake hiše se začne pri temeljih, ki so v stiku z zemljo, kjer so temperature praviloma giblje od 10 do14°C. Večina klasično grajenih hiš v preteklosti ima slabo toplotno izolirane temelje, kar je vodilo do pogostih težav z vlago in posledično s plesnijo v kotih. Pri gradnji skoraj nič-energijske hiše moramo zato temelje dobro toplotno izolirati, kar pa je pogosto zelo težko dobro izvesti. K sreči, obstaja možnost izvedbe temeljne plošče na sloju toplotne izolacije iz XPS visoke tlačne trdnosti, kar omogoča gradnjo brez toplotnih mostov v stiku z zemljo. Prednost temeljne plošče na toplotni izolaciji je predvsem v tem, da lahko izvedemo ustrezno toplotno izolacijo, kot tudi hitrejša in lažja izvedba. Stroškovno pa je precej primerljiva. Kadar hiša ni podkletena, moramo paziti, da izvedemo dodatno toplotno izolacijo tudi v pasu okoli hiše, da ne pride do zmrzovanja zemljine pod robom temeljne plošče. Pred betoniranjem temeljne plošče in polaganjem toplotne izolacije je treba poskrbeti še za instalacije, ki potekajo pod temeljno ploščo (predvsem voda, kanalizacija in elektrika). Hidroizolacija se lahko izvede pod temeljno ploščo ali nad njo. Ko je temeljna plošča dovolj trdna, lahko pričnemo z zidanjem nosilnih zidov. Pri tem se pojavi vprašanje, ali je bolj smiselno uporabiti brušeno termo opeko, ki se lepi z profesionalnimi lepili ali klasične termo opeke, ki se zida z uporabo termo malte. Po naših izkušnjah ima uporaba brušene opeke veliko prednosti, predvsem zaradi možnosti uporabe sistemski elementov saj potrebujemo bistveno manj ljudi za izvedbo, zidanje pa je hitrejše in bolj natančno.

Pri izdelavi medetažne plošče se lahko investitor odloči za montažno z nosilci in opečnim polnilom ali klasično AB ploščo. Pomembno je, da se izvede dodatna izolacija venca za kar se lahko uporabi pri večji debelini zidu venčna opeka z dodatno izolacijo ali pa samonosilni izolacijski elementi, ki jih enostavno nalepimo. Tako se izognemo zamudnemu opaženju venca in odpravimo možnost nastanka toplotnega mostu. V primeru, da imamo predviden balkon pa je potrebno na stiku z zidom vgraditi termo košaro, ki prepreči linijski toplotni most.  Rešitev, da bi balkon toplotno izolirali obojestransko ni dobra, je pa primerna pri sanacijah. Pri zidanju zaključka  zidu mansarde in poševnega dela  je potrebno paziti, da ti niso pozidani do vrha ostrešja, ampak morajo biti nižji za predvideno debelino toplotne izolacije, vendar ne manj kot 25 cm.

Streha in strešna konstrukcija

Sestava strešne konstrukcije pri skoraj ničenergijskih hišah je odvisna od tega ali je podstrešni prostor ogrevan ali hladen. Kadar je podstrešni prostor ogrevan za potrebe stanovanja, je potrebno upoštevati kar nekaj dodatnih pravil izvedbe. Pri izvedbi stropa v  mansardi je potrebno paziti na ustrezno izbiro toplotne izolacije z ustreznim faznim zamikom, ustrezen izbor parne ovire, kot tudi zagotoviti trajno zrakotesnost. Ena od rešitev je, da pod špirovce namestimo lesene letve ali kovinsko podkonstrukcijo in celoten prostor zapolni z ustrezno toplotno izolacijo (celuloza ali steklena volna vsaj 40 cm). Na letve se pritrdi parna ovira najmanj (SD 10), vse stike v celoti polepi in polno tesni z zidom, ter po testu zrakotesnosti zaključi z oblogo iz gips kartonskih plošč.

Stavbno pohištvo ovoja

Končno je hiša dobila streho in sedaj je čas za pripravo na montažo oken in razvoda instalacij. Pri okenskih odprtinah pazimo na ustrezno pripravo okenskih odprtin, da bo možno izvesti tesnjenje oken v skladu s smernicami RAL kot tudi pravilna izvedba toplotne izolacije odprtine. Pri ostalih pomembnih rešitvah, ki  jih moramo upoštevati pri gradnji so še izbor ustreznih oken z  vgradnjo ustreznih senčil, ki so ključni element za toplotne izgube ovoja hiše, koriščenju energije sonca za ogrevanje prostorov, preprečevanje pregrevanja prostorov zaradi sončnega obsevanja od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kot tudi dobre naravne osvetlitve prostorov. Glede izbire primernih oken za skoraj ničenergijske hiše se priporoča ibor oken z okvirji, ki imajo toplotno  prevodnost  nižjo od Uf  = >0,95 W/m2k. Pri izboru stekel, pa je potrebno paziti, da izberemo stekla, ki imajo visok prehod sončnega sevanja, tako imenovana stekla solar +, s karakteristikami stekla  g = < 0,60% in Ug = 0,6 W/m2k. Celotno okno mora biti vgrajena po smernicah, ki so predpisana s standardi RAL. Okvir okna praviloma pomaknemo vsaj za 3cm v  toplotne izolacije fasade, preostali del okvirja pa lahko ostane v predelu zidu, kar nam omogoča še stabilno in cenovno ugodno vgradnjo. Okno je sicer priporočljivo vgraditi v celoti v fasadno izolacijo, vendar zaradi podometne vgradnje zunanjih žaluzij in zaradi slabše nosilnosti termo zidakov in bistveno višjih stroškov izvedbe, se to v praksi ne izvaja pogosto.

Instalacije v zidovih in ometi

Pri izvedbi instalacij v zidovih, ki mejijo na zunanji zrak je potrebno paziti, da so instalacije nameščene v predhodno obdelane odprtine z malto, da ne prihaja do netesnih mest celotnega ovoja stavbe. Pri izvedbi elektro instalacij pa je še posebej paziti pri uporabi in vgradnji zrakotesnih razvodnih doz, saj le te predstavljajo del zrakotesnega ovoja. Po vgradnji oken in izvedenih instalacijah se pripravimo na izvedbo notranjega ometa. Na stik okna in ometa se namestiti posebne zaključne letvice, ki omogočajo dobro tesnjenje oken, poleg tega pa preprečujejo nastajanje razpok med oknom in ometom. Izbor ustreznega materiala za omete je zelo pomemben, saj ta pogojuje ustrezno zrakotesnost hiše, ki je zelo pomemben člen pri gradnji pasivne hiše. Po končanih ometih je čas za izvedbo testa zrakotesnosti ovoja hiše. Vsekakor je test zrakotesnosti potrebno izvesti pred izvedbo tlakov in ko so končani vsi razvodi instalacij. Če je test uspešen smo »zmagali« in lahko nadaljujemo z aktivnostmi  do zaključka gradnje hiše.

Rezultat je pasivna ali skoraj nič energijska hiša

Zelena Gradnja d.o.o.

Štihova ulica 16
1000 Ljubljana

Davčna št.: SI28332806
Matična št.: 3746283000

Kontakt

tel: +386 (0)41 636 264

email: info@zelenagradnja.si
web: www.zelenagradnja.si

Prijava na e-novice

podolgovat_logo-za-sivo-ozadje

Sledite nam

© 2018, Zelena gradnja d.o.o. | Pogoji uporabe | O nas